Royal Rumble 2014

Royal Rumble 2014
http://en.wikipedia.org/wiki/Royal_Rumble_%282014%29

Od wrestlinga redno spremljam le TNA in ROH ter občasne CZW/House of Hardcore/Extreme Rising evente, od WWE produkcije pa le NXT, medtem ko sem se ostalega wwe šodra naveličal že pred časom. Kljub vsemu sem oni dan pogledal letošnji Royal Rumble in videl, da se v pol leta ni nič spremenilo na bolje.

Komentatorska trojica topshopovsko žebra ustaljene fraze, medtem ko je več časa posvečeno prihodom/odhodo rokoborcev iz ringa kot pa dejanskim dvobojem. Le-ti so predvidljivi in zaspani, polni rest-holdov in klišejskih pac-of-dogs-mentality run-inov. zeh. Da so zmagovalci določeni je kakopak jasno, slabo pa je, da gledalec lahko domala brez napake napove zmagovalca že ob bežnem preletu napovedanih borb, če seveda ne zakinka ob tisoči borbi Orton Vs Cena.

Od petih borb je bil tag team obračun že kar na pre-showu in je bil imo skupaj s prvencem RR edini vreden ogleda. Da sta naslov pobrala part-time veterana, ki sta nazadnje naslov osvojila pred 15 leti je druga stvar.

Wyatt vs Bryan je spet poskbrbel za otročje 'yes' skandiranje publike, ob katerem te prime, da utišaš zvok, če ni na mute že zaradi komentatorjev. Po kakovosti je bila to najboljša borba večera, še posebej ker sta imela Orton in Cena dolgočasen finisher spamfest, RR pa je služil za joberje, občasne zanimive spote in predvsem izvabljanje jeze gledalcev, ki so na vsak način hoteli udeležbo in zmago Bryana.

Lesnar in Big show sta namesto rokoborbe raje izvedla enostranski obračun s stolom; mar bi raje noter vrgli Diva dvoboj, kot pa ta zmazek.

Main event je pričakovano v ospredje potisnil veterana Batisto, ki bol deloma delal v ringu, deloma pa promoviral svoje filmsko delo; denara od merchandizinga kakopak ne bo umanjkalo. Saj ne, da je bilo pred dnevi jasno rečeno, da Bryan ne bo nastopil, poleg tega pa je še izgubil obračun z Wyattom; nah, smarki so na vsak način zahtevali yes-mana. Gledalci so tako negativno reagirali na Orton/Cena uspavanko ter višek navijaškega nezadovoljstva dosegli ob koncu RR, izzvižgali najprej zadnjega nastopajočega, ki pač ni bil po njihovem okusu, nato pa še končnega zmagovalca.

Na treh borbah so slavili veterani s polovičnim delovnim časom, navdušenci pa so bili še enkrat več prikrajšani za po njihovem mnenju pravega šampijona. Saj ne, da so naslovi v wrestlingu le lišpanje ino reklama, da spravijo čez posameznega borca; Bryan imo uradnega naslova niti ne potrebuje, saj ga ima množica za svojega, na merchandizingu pa so tudi verjetno ne poznajo anti-smarkovske odločitve wwe vodstva. Tudi negativna reklama pa je še vedno reklama, kar dokazuje zadnje poročanje mainstream medijev o bogembogem Bryanu in negativnem odzivu fanov.

Če se pusti Bryana ob strani, pa je bil celoten RR skupaj vzeto slaba rokoborba in predvidljiva zgodba, kar kakopak ne zadržuje fanov od vsakotedenskega spremljanja naštancanega šodra. Vnaprejšnja določenost zgodbe in razpleta posameznih dvobojev naj bil v wrestling prinašala zanimivost in nepredvidljivost, ki bi ga ločila od pravega športa, tako pa je random dvoboj Cena vs jabroni enako zanimiv kot spremljanje Barcelone v nogometu ali Hakuhoja v sumu. za oboje vemo vnaprej, kdo bo zmagal, kako bo zmagal in tudi, da ne bo zanimivo.

Best for Business/10