Weaponlord

povezave do wiki in uradne strani:

http://en.wikipedia.org/wiki/Weaponlord
http://weaponlord.crunchtimegames.com/

Po zgledu serije Samurai Shodown gre za borbo nasprotnikov, ki premorejo najrazličnejša hladna orožja, s to razliko da tokrat ne gre za samuraje in ninje, pač pa za conanovsko razbacane like, ki variirajo od klasičnega barbara, prek pofarbane amazonke in redsonje do proto-Rocka iz takisto Namcove serije Soul Edge/Calibur, katerega je Weaponlord v določenih elementih legitimen predhodnik, akoravno 2d in celo bolj krvav od slednjega.

Likov na izbiro je sicer le peščica, konkretno sedem, a ni raznih shoto-klonov in raznobarvnih ninj, tako da se konbatanti lepo razlikujejo med seboj, tako po izgledu kot orožjih. Domet in učinek slednjih je tekom borbe mogoče s pravilno uporabo za to namembnih posebnih udarcev zmanjšati, vendar tu ne gre razorožitev kot pri Samurai Shodownu, kar je dobro za ohranjanje uravnoteženosti igre. Poleg te premore ta pretepačina še par ostalih naprednih tehnik; pariranje in counterattack, guardbreak in groundhite, Izključno control-throwi so blokabilni, kar pa se tiče krvavih pokončanj na koncu runde se igra spet zgleduje po SS-

Razni comboti v priloženih filmčkih:
http://www.youtube.com/watch?v=RXQ6SjbBNUo
http://www.youtube.com/watch?v=TG9LVem4DcY
http://www.youtube.com/watch?v=Y6ZnPzLjRLY


Obeti, ki jih tovrstni opis prikaže, ostanejo v določeni meri neizkoriščeni, saj je igra v določenih elementih vrhunska, spet v drugih pa nekolikanj razočara. Na nesrečo je zadeva izšla ob somraku 16-bitne dobe, ko so vodilno vlogo začele prevzemati 3d pretepačine, poleg tega je bila tale pretepačina izdelana le za SNES in Genesis/Mega Drive, kar je skrajšalo njen domet, največji zastrupljeni žebelj pa so v pogansko krsto zabile dokaj težke oziroma vsaj neklasične kontrole, ki so po sorodnem Primal Rageu prevzele držanje udarca in nato pritiska smeri. Sicer niso vsi posebni udarci taki in so dodani tudi klasične kontrole z charganjem in hadokeni, a tako je dostopnost koj zmanjšana, umanjka pa tudi practice način, ki bi bil potreben za učenje številnih posebnih udarcev in nato še kombinacij.

Temu navkljub je igra povsem igrabilna in računalo nudi konkreten odpor, zato se jo splača najmanj preizkusiti na emulatorju. Pri tem nastane problem, ker je SNES verzija neigralna, saj zašteka po eni rundi, zvok pa ne deluje. Posledično ostane le Genesis inačica, ki se sicer v nekaterih pogledih razlikuje od Nintendove, a je kar se tiče igralnosti in hitrosti celo boljša, le zvok in velikost ekrana naj bi bila manjvredna. Zvok nasplošno je v igri bolj uboren, saj je krikov in dretja bolj malo, tolčenje po oklepih in drgnenje rezil je po drugi strani realistično, a vseeno skupno izpade manjvredno v preimerjavi s kakšnim KI&MK&SS. Za uživanje ob igranju in tr00 pagan vtis je zatorej najbolje izklopiti backgorund music in na playlist vreči Conan&300 ost ter po želji še Dragonforce inu Epico.

primerjava snes/genesis igre in skeni stategy guidea:
http://www.gamepilgrimage.com/Weaponlord.htm